Tovarne v vrtincu podob

Monografija o industrijski dediščini prinaša izjemen prispevek k boljšemu razumevanju gospodarsko-zgodovinskega razvoja lokalnega okolja z zgodbami devetih tovarn v radovljiški občini (Plamen, UKO Kropa, Iskra Otoče in Lipnica, Elan, Almira, Sukno, Veriga, Kemična tovarna Podnart, Gorenjka), tako po ekonomski kot socialni plati. Zgodbe posameznih tovarn so v knjigi predstavljene z umetniškimi fotografijami Adija Finka (1925–2018) in Ivana Pipana (1929–2017), ki sta med drugim posnela številne zanimive motive iz tovarniškega življenja in vseh tovarn v radovljiški občini.

Tradicija nastajanja tovarn je izhajala povečini iz manjših družinskih podjetij, raznovrstnih povezovanj podjetnikov in inovativnih poslovnih idej. Modernizacija proizvodnje, optimizacija procesov izdelave, kolektivni duh, vse to je zaposlene spodbujalo k nadaljnjemu razvoju. Prav pri vseh tovarnah je bilo prelomno obdobje osamosvojitve Slovenije. Globalizacija je prinesla spremembe v družbi, politiki in ekonomskem sistemu, prinesla je drugačne načine delovanja in nove gospodarske priložnosti. Tako so se nekatere tovarne, predvsem tekstilne zaprle ali zmanjšale svoje poslovanje, za njimi pa so ostali brezposelni delavci, prazni objekti ter pozabljene delavske veščine, tehnologija in znanje. Vendra je ostalo še mnogo več, shranjeno med drugim tudi v spominih nekdanjih zaposlenih, v stavbah, predmetih, pričevanjih ...

S predstavljeno knjigo želimo spodbuditi nadaljnje raziskovanje industrijske dediščine kot ene izmed temeljnih dediščin moderne in postmoderne dobe, ki je v zadnjih sto letih radikalno posegala v življenjski prostor in okolje, v način življenja, in ga zaznamovala družbeno in socialno. Oblikovala je kulturo in identiteto našega okolja. Odprla je vrata razvoju, inovacijam, izobraževanju in napredku ter pospešila razvoj znanosti in tehnologije. Ohranila pa se je nostalgija posebne vrste – hrepenenje po nekdanjih časih, časih bratstva, enotnosti in delavske povezanosti.

Pohvale knjige

Zgodovinar in direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj Ormož dr. Aleksander Lorenčič v uvodu k monografiji pravi takole: »Med tranzicijo iz socializma v kapitalizem so mnoga podjetja, tudi giganti jugoslovanske industrije, propadli in z njimi številne prestižne slovenske blagovne znamke. Seznam tovarn, ki so propadle konec osemdesetih let minulega stoletja in po letu 1990, je zelo dolg ... Lahko se tolažimo, da bodo ostale zapisane v naši kolektivni zavesti, k čemur bodo nedvomno pripomogle monografije, kot je ta, za kar velika hvala in čestitke Muzejem radovljiške občine.«

Katja Kreutz Praprotnik je avtorica petih prispevkov v monografiji. »Najbolj zanimivi pri vsem delu so bili zame zagotovo pogovori z ljudmi, nekdanjimi zaposlenimi, lastniki ... Tudi mene se je dotaknilo srečanje z nekdanjimi zaposlenimi, ki smo ga pripravili jeseni ob stoti obletnici ustanovitve Verige, nekoč velike leške tovarne. Zame je bilo to eno najlepših doživetij zaradi izjemne pozitivne energije, ki so jo izžarevali nekdanji 'verigarji'. Res izjemno je, sploh z današnje perspektive, kako so podjetja, kakršna je bila Veriga, vplivala na tako rekoč vse vidike življenja v kraju. V Almiri, na primer, je bilo pogosto zaposlenih več generacij iste družine – očetje, sinovi, hčere ... Tu je bilo še sindikalno življenje, ki je posegalo tako na področje kulture, športnih prireditev in posebej znotraj tekstilne industrije priljubljenih tekmovanj kot v družbeno življenje, če se spomnimo prostovoljskih akcij, kakršna je bila tista v Almiri, v kateri so urejali Šobec, pa preživljanj dopustov v počitniških domovih podjetij na morju. Danes je življenje seveda popolnoma drugačno, zato je primerjava še toliko zanimivejša,« pravi kustosinja Muzejev radovljiške občine.