Trije sinovi

Avtor najprej v kratkem, a detajlnem uvodu, podprtem z Bloomovo teorijo o »tesnobi vplivanja«, predstavi recepcijo Kafkovih del, zlasti v nemško govorečih deželah in anglosaškem svetu, nato pa se interpretativno loti izbranih romanov. Izogiba se občih mest in šolskih resnic o Kafki: bolj ga zanima tisto, kar je običajnim očem praviloma skrito. Philip Roth (1933–2018), W. G. Sebald (1944–2001) in J. M. Coetzee (1944) so se k svojemu »očetu« vračali večkrat in skozi nekaj dolgih desetletij.

Njihova »uporaba« Kafke je nemalokrat avtorsko samorefleksivna, razložljiva tudi ob pomoči avtobiografskih detajlov in posebnosti pisateljskih opusov vseh treh. Kako različno in čisto konkretno je Kafka vplival na njihovo pisanje – tudi v tem se skriva resnica o univerzalnosti njegove literature.

Monografija Trije sinovi je smiselna dopolnitev literarnozgodovinske klasike Maxa Broda Kafka. Biografija (2022), ki je nedavno izšla v zbirki Labirinti. Že leta 1995, na samem začetku izhajanja te zbirke, pa je v njej izšla teoretska uspešnica G. Deleuza in F. Guattarija Kafka. Za manjšinsko književnost. Zgodbe o Kafki in Labirintih torej še ni konec.