Tuje naročje

Petdesetletni moški je zaposlen v konstruktorskem biroju, živi v Ljubljani in občasno hodi v lokal, kjer šahira z upokojenim gradbincem. V dveh letih poznanstva postaneta zaupljiva do te mere, da mu upokojeni gradbinec zaupa, da sta ne neki način v sorodstvu. In tu se začne zgodba turbulentno odvijati. Petdesetletnik izve, da so ga dali v rejništvo, kar je že sam odkril, ne pa tudi, kdo je njegov biološki oče …

»Zaslišanja … Debel špeh … Originali, malo jih je, vse drugo, kopije. Nekaj je Drago izmaknil, večino pa fotokopiral. Kdo bo pa vedel? Le da je debelina primerna in je na svojem mestu. Kdo bo to še preiskoval, kdo? Vprašanje, če niso tudi teh stvari že počistili, globoko v devetdesetih. Izmaknil je ključne reči, odločbo o odtujitvi otroka, no, o posvojitvi, ki pa ni bila prava posvojitev, bolj prisilno rejništvo. Kako, hudiča, so to takrat pravno skvačkali, kako? Ne razumem se na te stvari. Tega je toliko, nekaj na sodišču, nekaj pa v arhivih, onih … Ah, politika …«

Avtor o knjigi:

Načrt za zgodbo sem dobil, ko sem nekega dne srečal prijatelja, ki mi je pripovedoval to zgodbo. Tako zelo me je pretresla, da sem se kmalu spravil k pisanju in sem seveda osebe nekoliko priredil narativni materiji. Knjiga je namenjena vsem ljubiteljem napetega psihološkega branja. Predvsem jo namenjam raziskovalcem duha in zgodovine naše družbe v prejšnjem režimu, kjer so se včasih dogajale načelne odločitve in so se pečatile usode ljudi z odloki in zakoni. Glavno sporočilo knjige je: usoda nam je včasih nenaklonjena, a se iz življenja da iztisniti več, kot nam je bilo dodeljeno. Psihološko gledano, je človek zares kompleksno bitje in še vedno uganka. Bistvo zgodbe je v spoznanju, da je nekdo v rejništvu in kako se je s tem spopadel. Seveda pa so okoliščine, ki so ga v to pahnile zanimiva psihološka snov. Tekst so prebrali: dva psihologa, en psihiater in en pisatelj – mnenja so različna, ker je zgodovina ponudila neka odkritja, da so v bivšem sistemu res dodeljevali otroke kar tako, brez strokovne utemeljitve. Bili so mnenja, da je stiska sina in očeta zadovoljivo razvita in prikazana. 

Bojan Bizjak je bil rojen 22. 2. 1959 na Predmeji, osnovno šolanje je začel v sosednji Otlici, kasneje so ga zaradi slabovidnosti prešolali v Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani. Študiral je najprej agronomijo, kasneje pa primerjalno književnost, psihologijo in filozofijo; diplomiral pa ni, ker se je moral preživljati sam in je hitro padel v strastno pisanje. Napisal je 18 romanov, 7 pesniških zbirk, 8 zbirk kratke proze. Poleg pisanja se je udinjal še na radiu, pri lokalnih časopisih, fotografiral, skratka živel. Dela in živi v Ajdovščini. Pri založbi Primus so izšle kratke zgodbe Zalužani, priročnik Kreativno pisanje in romani Vonj denarja, Vračanja in Bonisimo.