Urmal, mamutov prijatelj

Jože Urbanija se je rodil 15. marca 1941 na Škrjančevem pri Radomljah, zdaj pa živi v Kamniku, blizu najdišča mamuta. Večino življenja je posvetil knjigam kot knjižničar in predavatelj na filozofski fakulteti, goram, pohodništvu (Himalaja, Kompostela ...) in tudi pisateljevanju. 

IzBrano iz pogovora z avtorjem

• Od kod navdih za pisanje knjige o mamutu?

Okostje mamuta, ki so ga 1938. leta odkrili v Nevljah pri Kamniku, je bil velika novica za
strokovno in tudi drugo javnost. Okostje tega mamuta je bilo takrat najbolj ohranjeno od
vseh, najdenih v Evropi.

Za strokovnjake s področja arheologije in zoologije je bila to pomembna najdba in so o tem
veliko pisali v strokovnih revijah in tudi v časnikih.

V zadnjem času se je z mamutovo najdbo strokovno veliko ukvarjal Kamničan prof. Danijel
Bezek, ki kot učitelj na Osnovni šoli Frana Albrehta v Kamniku skrbi, da spomin na dogodke v
zvezi z najdbo mamuta ne bi šel v pozabo. Pri založbi Viharnik je 2015. leta izdal tudi
strokovno knjigo Mamut v naših krajih.

Ogromno delo pa je opravil kipar Miha Kač, ki je naredil kip mamuta v naravni velikosti; dolg
je šest metrov in visok štiri metre. Po dogovoru z občino Kamnik leta 2007 naj bi kip postavili
v Kamniku kot pomembno turistično znamenitost. Kač je kip izdelal v naslednjem, 2008. letu.
Žal pa še do danes stoji le na njegovem dvorišču. O tem je v Kamniškem občanu pisal tudi
znani kamniški alpinist in slikar Cene Griljc.

• Komu je knjiga namenjena?

Doslej sem pisal večinoma za odrasle bralce (Soldat Klement; Antonija, ostani v
Komposteli; Zgodbe Tomaža Slovenca in več prevodov). Ker pa so medtem tudi moji vnuki že
postali bralci, sem knjigo Urmal, mamutov prijatelj, posvetil njim in seveda tudi vsem drugim
mladim bralcem. Želim obuditi in ohraniti spomin na neveljskega mamuta, v mladih bralcih
pa tudi prebuditi, v kolikor to še ni, naklonjenost do živali. Doživljanje radovednega fanta
Urmala naj domišljiji mladih bralcev ponudi napeto zgodbo o mamutu in o prazgodovinski
naselbini v Nevljah ter o nastanku jezera, o katerem v Kamniku še vedno krožijo govorice.

• Kakšno je sporočilo knjige?

• Kakšni so odzivi na knjigo?

Doslej sta knjigo prebrala prof. Danijel Bezek in mag. Breda Podbrežnik Vukmir. Oba sta bila nad vsebino navdušena.

Stroka postavlja mamutovo okostje v čas mlajšega paleolitika in sicer 20 000 let pred
našim štetjem.

Glede jezera pa je J.V.Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske (1689) zapisal:

»Kjer pa teče danes reka Bistrica, je bilo, pravijo, jezero tako visoko, da je Mali grad ležal
spodaj ob vznožju gore; ta gora … se je razcepila na dvoje, ker se je utrgal strahovit oblak …
po starem pripovedovanju je tedaj jezero preplavilo Mengeško polje … Meje jezera postavlja
staro izročilo k cerkvi v Nevljah, ki je posvečena sv Juriju, pa jo še danes mnogi imenujejo sv.
Jurij ob jezeru.«