Ustvarjalnost

Ustvarjalnost je najmogočnejša oblika upora. Če želite ustvarjati, se morate znebiti vseh vcepljenih vzorcev, sicer bo vaša ustvarjalnost zgolj posnemanje, popolno kopiranje. 

Ustvarjalni ste lahko samo, če ste samosvoji. 

Ustvarjalec ne more stopati po uhojeni poti. Hoditi mora sam; streti mora spone uma množice, se odtrgati od kolektivne psihologije. Osho razlaga, kako.

Osho pojmuje ustvarjalnost kot meditativnost, kot stanje ne-uma. Gre za zelo paradoksalno stanje zavesti in biti. Za dejavnost skozi nedejavnost. Za to, da dovolite, da se nekaj zgodi skozi vas. Ne gre za početje, ampak za dopuščanje. Postanete prehod, da se lahko skozi vas pretaka celota. Potopite se vase. Uklonite se sili, ki vas presega, in se ji predati. Takrat ego izgine in zlijete se z neskončnim tokom obstoja.

Resnično, vsakdanje življenje je namreč ustvarjalnost. Ni vam treba v šolo, da bi se naučili ustvarjalnosti. Samo vase morate in pomagati pri razkroju ega. Ko ega ni več, je vse resnica, vse je lepo. In takrat je vse, kar se zgodi, dobro.

Vedite, da ne ločujemo med majhnimi in velikimi stvarmi. Če se lahko iskreno nasmehnete, primete nekoga za roko in se nasmehnete, je to ustvarjalno dejanje, mogočno ustvarjalno dejanje. Dovolj je, da nekoga srčno stisnete k sebi, in že ste ustvarjalni. Dovolj je, da se ljubeče zazrete v nekoga … En sam ljubeč pogled lahko spremeni svet določenega človeka.

Ko je srce budno, ko pleše v globoki hvaležnosti,
ko je uglašeno z obstojem, ko je ubrano s stvarstvom,
se iz te ubranosti porodi ustvarjalnost.
Ustvarjalnost je lastnost, 
s katero oplemenitite tisto, kar počnete.
Ustvarjalnost preprosto pomeni,
da ljubite, kar počnete.

OSHO je eden od najbolj znanih in najbolj provokativnih duhovnih učiteljev dvajsetega stoletja. V sedemdesetih je vzbudil pozornost mladih Zahodnjakov, ki so želeli izkusiti meditacijo in preobrazbo. Četrt stoletja po njegovi smrti leta 1990 se vpliv njegovih naukov širi, tako kot krog njegovih bralcev vseh starosti in z vseh koncev sveta.