V Dolini mamutov

V zgodbi sledimo pustolovskemu potepanju štirih prijateljev. Tej je pobudnik potepa, fant z idejami in vizijami, ki zna zmotivirati ostale, da mu sledijo. Ker svojih načrtov včasih ne dodela dovolj, mu pri tem pomaga njegov najboljši prijatelj Van, ki je bolj zadržan in s svojo premišljenostjo popravlja Tejeve občasno previsokoleteče cilje. Da pa ga vseeno ne bi preveč zaustavil, poskrbi Vanova sestra Bina, ki je s svojo navihanostjo njegovo pravo nasprotje. Vanu mora malo nasprotovati že zgolj zaradi tega, ker je njen brat, pri odločitvah pa pogosto najde dekliško prefinjeno rešitev tam, kjer se fantoma zatakne. 

S tem, ko veliki trije občasno nezavedno merijo medsebojne moči in vloge v skupini, si pogosto skuhajo tudi marsikateri nepotreben zaplet. Takrat se izkaže najmlajša od vseh, Tejeva sestrica Naja, ki je iskrena, predana svojim vrednotam, se ne sili v ospredje, kjer je že tako ali tako dovolj drena, a ko je treba, takrat s pravo besedo ali dejanjem reši situacijo. Nihče od njih sam zase ni popoln, je pa čisto vsak pomemben, da s svojimi značajskimi lastnostmi ali znanjem vleče skupino naprej ob izzivih, ki jih srečujejo na svoji poti.

Pustolovsko-fantazijska zgodba je tista, ki v osnovi žene bralca naprej v njegovi želji, da bi izvedel, kako se bo rešil naslednji skrivnostni zaplet, v katerem so se znašli mladi na svojem potepanju po naravi, vanjo pa je spontano vpletena ekološko-socialna tematika. Tej si v začetku zaželi »zgolj« to, da bi uresničil Najino željo po tem, da bi pozimi končno spet snežilo. Ob iskanju rešitve tega problema pa skupina naleti na mnogo okoljskih, medčloveških, etičnih, geografskih in zgodovinskih sporočil, ki nevsiljivo dajejo možnost za ozaveščanje in razmišljanje tako o aktualnih kot tudi večnih problemih človeške družbe. Ves čas je izpostavljena tudi skupinska dinamika in vloge posameznikov v njej, zato se lahko zgodbo uporablja tudi kot študijo primerov odnosov v skupini. 

Primernost knjige v pedagoškem procesu potrjuje priporočilo ekipe programa Ekošola in uvrstitev na njihov seznam priporočenih del v t. i. eko bralni znački, zaradi celostnega naslavljanja ekološke tematike pa jo priporoča tudi Društvo Ekologi brez meja.    

Zgodba bo pritegnila marsikoga. Glede na starost glavnih junakov bo zanimiva za mlade med približno 10. in 15. letom. Ker vseeno ni preveč otročja, hkrati pa starejšim bralcem med vrsticami ponuja ideje in razmišljanja, ki jih mlajši ne bodo prepoznali (ali pa zgolj na osnovnem nivoju), je primerna tudi za tiste starejše in odrasle, ki radi posegajo po pustolovsko-fantazijski literaturi. Z veseljem jo bo prebral vsak, ne glede na starost, ki so mu pomembne ekološke teme. Predvsem pa se bodo z zgodbo poistovetili vsi, ki so aktivni v skavtskih/taborniških organizacijah ali pa so to nekoč bili, saj bodo ob tem podoživeli tiste čarobne občutke, ki se jih da doživeti samo pri skavtih/tabornikih, in zaradi katerih drugi, ki niso imeli te izkušnje, nikoli ne bodo razumeli, kaj so v življenju zamudili. To potrjujeta tudi priporočili obeh največjih slovenskih skavtskih organizacij: Zveze tabornikov Slovenije in Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov.

Knjigo v branje priporočajo (po abecednem vrstnem redu):

• Društvo DOVES-FEE Slovenia – program Ekošola
• Društvo Ekologi brez meja
• Združenje slovenskih katoliških skavtinj in skavtov
• Zveza tabornikov Slovenije

Tomi Tomšič se je v otroških letih pridružil skavtskemu gibanju, kar je imelo pomemben vpliv tako na njegovo osebno kot profesionalno življenjsko pot. Temeljna ideja ustanovitelja skavtstva, ki pravi, da poizkusimo pustiti svet za seboj vsaj malo boljši, kot smo ga prejeli, in pa vse ure, preživete v naravi, so ga tako močno okoljsko zaznamovale, da so mu podelili ime Napredni eko sokol. Neizmerna radovednost, zaradi katere je hotel razumeti ves svet, ga je vodila na študij geografije in zgodovine. Danes je profesor, ki geografsko celostno razmišljanje o okolju, družbi in svetu, v katerem živimo, ne prenaša naprej samo v teoriji v razredu, ampak s svojim eko-praktičnim zgledom predvsem v vsakdanjem življenju. Poleg sodelovanja z različnimi skavtskimi organizacijami doma in po svetu, za kar je dobil tudi priznanje za naj prostovoljca leta, je veliko potoval in pri tem pridobival širino in globino razumevanja kulturnih razlik, v zadnjem času pa se je posvetil planinstvu in med drugim prehodil osnovno in razširjeno Slovensko planinsko pot. Osebna spoznanja z vseh teh poti so pazljivo vključena v delo, ki ga držite v roki. Prepričani smo, da jih boste prepoznali.