V pričakovanju Kitajcev

Takole pravi: "Čeprav sem dneve, o katerih pripovedujem v tej knjigi, doživljal z neke vrste briom, vznesenostjo, celo entuziazmom in obenem sanjaril o tem, da se bodo nekoč spremenili v manjšo legendo, so se mi vsi ti dogodki sčasoma začeli zdeti vse bolj banalni, prazni, vse bolj nepomembni, zato sem se najprej zelo upiral misli, da bi o njih kdajkoli pisal. Toda neke noči me je dober prijatelj Carlos Pascual v baru v Bratislavi stisnil v kot in moral sem mu obljubiti – z besedami, ki jih nikakor nisem več mogel vzeti nazaj –, da bom to nekega dne resnično storil. Zdaj je pred tabo, bralec, prvi zvezek zgodbe, ki se je v najstrožjem kronološkem vrstnem redu začela s telefonskim klicem nekega Kitajca in se lahko po besedah mojega prijatelja razplete – če že drugega ne – vsaj v svarilno priliko."

Carlos Pascual (Ciudad de México, 1964) je v Mehiki in ZDA študiral literaturo, gledališče in film. Preden se je nastanil v Sloveniji, je pisal za različne časopise in literarne revije, deloval kot radijski, televizijski in filmski scenarist v španskem in angleškem jeziku. Urejal je dve reviji za umetnost, arhitekturo in literaturo, režiral gledališke predstave in ustvaril več kratkih filmov. V mestu San Miguel de Allende je ustanovil neodvisni center za uprizoritveno in cirkuško umetnost, ki ga je postavil pod šotorsko krilo odsluženega cirkusa.
Zadnja leta živi in ustvarja v Ljubljani, redno piše za Objektiv. Napisal je več knjig: O služkinjah, visokih petah in izgubljenih priložnostih (2015), Debeli zidovi, majhna okna (2017), Nilski konji v puščavi (2022); in knjigo kronik z naslovom Nezakonita melanholija (2020), ki je leta 2021 dobila priznanje novo mesto short (nagrada Mete Krese) za najboljšo kratkoprozno zbirko leta.