Vsi me kličejo Tona

Wikipedija ga v prvi vrsti(ci) predstavi kot strojnega tehnika, politika in smučarskega funkcionarja. Vendar je Tone Vogrinec seveda mnogo več in vse kaj drugega kot to – je Tona: ime, ki pove marsikaj že brez omembe priimka. Vseživljenjski športni delavec in zanesenjak, rokometaš, tenisač, smučarski tekmovalec, trener, direktor, menedžer, predvsem pa svetovljan, ki je v času svoje kariere in nadaljnjega službovanja v športu obredel skoraj ves svet in prijateljeval s tem in onim, ustvarjal velike zgodbe … A medtem včasih žal zanemaril zasebno življenje in zato zavozil manjše, še kako pomembne lastne intimne zgodbe. V osemdesetih veliki športni junak, ki je takrat še jugoslovansko smučanje od sodelovanja popeljal do zmagovanja in omogočil razvoj mnogim vrhunskim tekmovalcem in tekmovalkam v »slovenskem nacionalnem športu« …

A žal v določeni meri tudi tragični junak, saj ga mnogi še vedno krivijo za prezgodnje slovo nekaterih naših največjih asov tega športa. V knjigi, ki bi se na račun mnogih pestrih zgodb in zanimivih anekdot do izida še kar debelila, če se ne bi bližala njegova osemdesetletnica, so gladko berljivo in slalomsko dinamično predstavljene vse življenjske preizkušnje tega legendarnega Slovenca. Seveda tudi tiste, ki se niso končale srečno, saj znamo prav zaradi njih še toliko bolj ceniti tiste, ki so se. Zlasti če lahko osrečijo tako rekoč ves narod, kot se je to dogajalo v mitičnem obdobju (jugo)slovenske smučarije.

»Eden najpomembnejših in obenem najvplivnejših ljudi v zgodovini slovenskega alpskega smučanja.«
-(Ekipa).