Za pravico in skupnost

Leta 1914 je bila v Trstu ustanovljena podružnica društva Pravnik s sedežem v Ljubljani. Po prvi svetovni vojni je zaživela samostojno in začela izdajati revijo Pravni vestnik, vendar jo je fašistično preganjanje leta 1928 zatrlo. Tržaški pravniki so društvo obnovili leta 1950, sredi 80. let prejšnjega stoletja pa je dejansko zamrlo. 

V času svojega obstoja je Pravnik opravil zelo pomembno delo, ki ga knjiga umešča v mednarodni okvir in spreminjajoče se politične razmere.

V ospredju so tisti že preminuli odvetniki, ki so se ob poklicu uveljavili kot pravi narodni vodniki, politiki, gospodarstveniki ali kulturniki. V obravnavanem obdobju med njimi ni bilo žensk. Zelo razvidna je nepopravljiva škoda, ki sta jo skupnosti zadala fašistični režim in odrekanje narodnostnih pravic. 

Posebni razdelki obravnavajo nekatera posebno težka ali pomembna poglavja naše polpreteklosti: požig Narodnega doma, fašistično preganjanje, oboroženi odpor, vlogo odv. Ivana Marije Čoka, politično pot odvetnikov Frana Tončiča in Josipa Ferfolje, povojno aretacijo odv. Avgusta Sfiligoja, proces o Rižarni, boj za Svobodno tržaško ozemlje, nato za uresničevanje pravic iz mednarodnih pogodb in pa za pravičen zaščitni zakon. Avtor, ki se snovi loteva na poljuden, a natančen način, v pripoved marsikje vpleta tudi osebne spomine in razmišljanja, tako da je nastala živa in aktualna pripoved. 

Knjiga je tudi spomenik odv. Franetu Tončiču, ki je društvo vodil 25 let.

Iz knjige:

»Društvo Pravnik v Trstu se je v času svojega aktivnega delovanja (izvzeto je seveda najhujše fašistično obdobje) v bistvu držalo treh temeljnih principov, ki bi jih morala osvojiti vsaka civilizirana družba, če bi želela pravično in dosledno napredovati. Gre za načela naravnega, to je nenapisanega zakona, ki so jih na vidno mesto postavili že starorimski juristi. 

Ti principi so: 

1. honeste vivere (živi pošteno!);
2. alterum non laedere (ne delaj škode drugim!); 
3. unicuique suum tribuere (vsakomur daj, kar mu pritiče!).« 

Delovanje društva Pravnik v Trstu je vseskozi slonelo na teh trdnih principih, posebno še ko je šlo za pravično urejanje odprtih narodnih vprašanj Slovencev v Italiji. S soočenjem z obstoječimi zakoni in z njihovim tolmačenjem je imelo nemalo dela, posebej po drugi svetovni vojni, ko je bil Trst nenehno v ospredju svetovne politike, saj je v nekaj več kot enem desetletju okusil kar pet režimov in oblasti oz. držav«

Tržaški odvetnik Drago Štoka (Kontovel, 1937) je avtor deset knjig spominov, esejev in kratke leposlovne proze. Znan je predvsem kot javni delavec. Bil je več let deželni tajnik zbirne stranke Slovencev v zamejstvu Slovenska skupnost, svetovalec v deželnem svetu Furlanije Julijske krajine ter predsednik krovne zveze Svet slovenskih orgamizacij. 

Trideset let je opravljal odvetniški poklic v Trstu in bil tudi predsednik društva Pravnik.