Zapleši z menoj

Za miljone ljudi po svetu Hafisove pesmi niso "klasična literatura" iz oddaljene preteklosti, temveč dragoecena modrost in humor ljubega in tesnega prijatelja. Posebno darilo tega prijatelja je poezija, ki na lahkotno igriv, a hkrati globok način slavi vsak najmanjši izraz ljubezni v vesolju, opeva svobodo in nenehno spodbuja naše srce, naj zapleše.

Njegova poezija je poezija mistične poti ljubezni - notranjega potovanja, v katerem ljubezen in radost raztopita osebnostne meje in omejitve ter se zlijeta v širši proces rasti in preobrazbe. Na tej poti postane človeška ljubezen božanska ljubezen, osebna sreča božanska radost in blaženost. Zaljubljenec se na koncu poti stopi z izvorom in ciljem vse ljubezni, ki ga Hafis imenuje Božanski Ljubljeni Prijatelj.

Hafisov "Zapleši z menoj" zato lahko beremo na različne načine. Kot zbirko pesmi, ki preprosto slavijo življenje. Kot ekstatičen spev ljubljenemu bogu, ki vse prežema in vse objema. Kot zanosno opevanje ljubezni v vseh njenih inačicah in globinah. Ter tudi kot priročnik za duhovno delo na sebi, napisano v sugestibilnem, očarljivem in sočnem pesniškem jeziku. - iz uvoda prevajalke Barbare Škoberne

"Končno! Končno smo Slovenci dobili eno najlepših poezij, modro stkano Hafisovo preprogo zdravilnih besed, stikov in dotikov duše, ki nas pelje na veliko Potovanje Ljubezni." Manca Košir

"Tisto, kar zmore Hafis, je navadno v dometu bogov, namreč govoriti najbolj temeljne resnice s preprostimi, razpoznavnimi podobami vsakdanjih zaznav. Ali po drugi strani imeti občutek za lepoto pojava in hkrati za njegovo zgodbo in pomen ... biti prisoten v sedanjosti in hkrati imeti perspektivo večnosti, biti jin in hkrati jang." Alojz Ihan

HAFIS, katerega pravo ime je Šems ed-Din Muhamed (1320 - 1389), velja za največjega lirskega pesnika v perzijskem jeziku. Rojen je bil v Širazu, kjer je preživel skoraj vse svoje življenje. Hafisov Divan (zbirka pesmi) je klasika sufijske literature. Njegove pesmi zražajo najgloblje duhovne doktrine Islama, poleg Korana je njegova poezija ena najbolj branih literarnih del v islamskem svetu. Vplival je tudi na številne evropske pesnike. Po zaslugi Goetheja, katerega navdušenje se je preneslo na ameriškega filozofa in pesnika Ralpha Waldo Emersona, ki je Hafisa prevajal v 19. stoletju in ga imenoval "poet poetov", so njegove pesmi postale zelo znane tudi na zahodu.

Hafis naj bi napisal okoli pet tisoč pesmi. Večji del je uničila ortodoksna verska in državna oblast, ki je nasprotovala vsebini v njih, ohranilo naj bi se jih petsto do sedemsto.