Živeti hitro

Prvoosebna zgodba pripovedovalke, ki je tudi osrednja junakinja, se začne z dejstvom, da se je naposled le sprijaznila s prodajo hiše, v kateri je bivala več kot dvajset let. Nanjo jo vežejo boleči spomini. Tik pred skupno vselitvijo takrat še mladega para (s sinom) se je smrtno ponesrečil njen partner Claude. Ta je po spletu naključij uporabil motor, ki ga je sorodnik za dan ali dva parkiral v njuni garaži, potem pa ga med vožnjo ni obvladal in usodno padel.

Junakinja k nesreči pred desetletji, ki je zaznamovala njeno življenje, pristopi sistematično in študiozno. Kot pisateljica na eni strani in kot žalujoča oseba na drugi, s kirurško natančnostjo kronološko secira dogodke, ki so pripeljali do tragedije. Rezultat je roman osebne alternativne zgodovine (naslovi poglavij se večinoma začenjajo s Če …), torej kako bi se Claude lahko tistega dne izognil nesreči in kako drugače bi se potem nadaljevalo njuno in njeno življenje.

Roman je vrhunska drama s suspenzom, pri kateri sicer vemo, kako se bo končala, vendar vse do konca upamo, da se bo morda kaj le odvrtelo drugače.

Iz knjige
»Če ni nobene katastrofe, gre človek naprej, ne da bi se oziral nazaj, strmi naravnost predse. Kadar pa se pripeti tragedija, se na poti obrne in vrača v kraje, v katerih se je zgodila, rekonstruira dogodke. Razumeti hoče izvor vsake kretnje, sleherne odločitve. Stokrat previje nazaj. Postane strokovnjak za vzrok in posledico. Zasleduje, secira, opravi obdukcijo. Vse hoče vedeti o človeški naravi, o intimnih in kolektivnih gibalih, zaradi katerih se zgodi, kar se zgodi. Najsi sociolog, kifeljc ali pisatelj, ničesar več ne ve, v deliriju je, razumeti hoče, kako je lahko postal številka v statistiki, vejica v veliki celoti. Pa je že mislil, da je edinstven in nesmrten.«

O avtorici:

Brigitte Giraud (1960) je francoska pisateljica in avtorica romanov in kratkoproznih zbirk, rojena v Alžiriji, od koder se je preselila v Lyon, kjer je delala kot novinarka, knjigarnarka in prevajalka, potem pa se je posvetila pisanju. Svojemu leposlovnemu ustvarjanju pogosto dodaja avtobiografske elemente, kar je še posebej očitno pri njenem najnovejšem romanu Živeti hitro, za katerega je leta 2022 prejela goncourta, najpomembnejšo francosko literarno nagrado, ki je tudi njen prvi prevod v slovenščino.