Življenje na tirih

Na tirih se zgodi več stvari, ljudje povejo več stvari. Želijo si izprazniti dušo, čutijo nujo po tem, da si izpraznijo dušo, in zdi se, da tirnice in ta ču ču ču to spodbujajo. Vrat ni mogoče zapreti. Toliko jih je, teh zgodb, za romane, pravljice, drame, veseloigre.In ni nujno, da morajo biti vse resnične, te zgodbe. Hočem reči, da se veliko literature začne s kupejem na vlaku, v katerem se pozibavajo potniki, kar je v današnjem času nekaj precej anahronističnega. Dve, tri, štiri osebe se dolgočasijo v kupeju: tako se začne vélika literatura.Ramon Erra (Vic, 1966) je večkrat nagrajeni  katalonski pisatelj in kolumnist. V literarni svet je vstopil z mladinskim romanom Operacija prazne kletke (2001), napisanim v sodelovanju z Jordijem Martijem. Zetem je objavil tri zbirke kratkih zgodb: Bel cvet kristavca (2001), V Bosni se srečamo (2004), Smodnik četrtega julija (2007). Sledila sta jim romana Razvezujoč vozel na robcu (2008) in Prisluhni, Volodja! (2010). Nazadnje je izšla zbirka kratkih zgodb Življenje na tirih, za katero je leta 2011 prejel nagrado Merc`e Rodorera.Erra pravi, da človek ob vstopu na vlak določeno zgodbo pušča za seboj, saj se pred njim že pojavlja možnost nove zgodbe. Da bi pa jo dosegel, mora zgolj slediti progi, po kateri ga vlak pelje, ali pa izstopiti na kateri koli postaji, ki stoji med začetno in končno točko potovanja.