Živo omrežje

Živo omrežje zajema dognanja zadnjega desetletja raziskav človeških možganov, predstav­lja tudi nova odkritja iz Eaglemanovega lastnega laboratorija, od sinestezije in sanj pa vse do prenosnih nevrotehnoloških naprav, ki revolucionirajo naše razmišljanje o čutilih.

Kaj imata skupnega odtegnitev od drog in zlomljeno srce? Zakaj sovražnik spomina ni čas, temveč drugi spomini? Kako naj se slepa oseba nauči videti z jezikom ali gluha oseba slišati s svojo kožo? Zakaj so mnogi v osemdesetih 20. stoletja zmotno mislili, da so strani knjig nekoliko rdečkaste? Zakaj je najboljši lokostrelec na svetu brez rok? Ali bi lahko nekega dne z mislimi upravljali robota, tako kot zdaj upravljamo s prsti na rokah in nogah? Zakaj sanjamo ponoči in kaj ima to opraviti z vrtenjem Zemlje?

Odgovori na ta preštevilna vznemirljiva vprašanja se skrivajo v naših glavah. Najzmogljivejša tehnologija, kar smo jo kdaj odkrili na našem planetu, je namreč dvokilogramski organ, ki ga nosimo v lobanjskem svodu. Vendar ta knjiga ne govori samo o tem, kaj so možgani; marveč o njihovih dejavnostih in zmožnostih. Njihova čarovnija se ne skriva v delih, iz katerih so sestavljeni, temveč v načinu, kako se ti členi nenehno prepletajo v električno, živo tkanino.

»Navdušujoča knjiga za vse, ki jih zanima nevroznanost, tehnologija in preplet obojega.« – Library Journal

Iz knjige
»Pomislite, kako bo šolar pogledal globus Zemlje in domneval, da so državne meje nekaj temeljnega in nespremenljivega. Nasprotno pa poklicni zgodovinar razume, da so državne meje odvisne od naključij in da bi se naša zgodba lahko odvijala tudi rahlo drugače: bodoči kralj umre v otroštvu, izognemo se krompirjevi lakoti ali pa se neka vojna ladja potopi in se bitka prevesi v prid druge strani. Majhne spremembe bi zaradi kaskadnega učinka pripeljale do drugačnih zemljevidov sveta.

In tako je tudi z možgani. Čeprav tradicionalna risba v učbeniku nakazuje, da so nevroni v možganih srečno zloženi drug ob drugem kot žele bomboni v kozarcu, naj vas ne zavede: nevroni so v medsebojnem tekmovanju za preživetje. Tako kot sosednji narodi tudi nevroni ogradijo svoja ozemlja in jih zagrizeno branijo. Za ozemlje in preživetje se borijo na vseh ravneh sistema: vsak nevron in vsaka povezava med nevroni se bori za vire. In medtem ko te obmejne vojne divjajo vso življenjsko dobo možganov, se zemljevidi izrisujejo na novo tako, da se izkušnje in cilji dane osebe vedno odražajo v strukturi njenih možganov.«

O avtorju;
Dr. David Eagleman (1971) je priznani nevrolog in dandanes eden najbolj aktivnih raziskovalcev delovanja človeških možganov. Na medicinski fakulteti Baylor v Houstonu vodi enega od tamkajšnjih znanstvenih laboratorijev. Njegove raziskave so bile do zdaj objavljene v najbolj prestižnih strokovnih revijah (med drugim tudi Science in Nature). Je avtor več odmevnih knjig, njegova tudi v slovenščino prevedena knjiga Prikrito: neznano življenje človeških možganov pa je prejela številna priznanja za eno najboljših znanstvenih knjig,