Žižkovi vici

Žižkovi vici so zbirka šal, kot jih je navajal in interpretiral v svojih delih. Pogosto so prav vici bližnjica do filozofskega uvida, najsi gre za freudovske, vulgarne, ponarodele ali nekorektno vzhodnoevropske. Iz Žižkovih objavljenih del in še neobjavljenih rokopisov jih je prvi zbral norveški pesnik Audun Mortensen. Že obstoječe slovenske prevode je poiskal in priredil Stojan Pelko, ki je nove tudi prevedel. Avtor sam pa je posebej za slovensko izdajo dodal predgovor.

Filozof Slavoj Žižek je eden najvplivnejših svetovnih mislecev, sinonim za provokativno in pronicljivo misel, ki motri in buri stanje svetovnega duha, sam pa se najraje predstavlja kot »heglovski komunist«. Napisal je več kot petdeset knjig, stotine člankov in sodeloval pri številnih filmih. Tudi o njem je bilo napisanih kar nekaj knjig, od stripov do kritičnih študij, in posnetih več filmov.

Slavoj Žižek je slovenski filozof. Rojen je bil 21. marca 1949 v Ljubljani. Leta 1971 je na ljubljanski Filozofski fakulteti diplomiral iz filozofije in sociologije, na isti ustanovi pa še magistriral in doktoriral (1981). Drugič je doktoriral na temo psihoanalize v Parizu.

Žižek je eden izmed filozofov z največjo publiciteto v svetovnem merilu. Njegova področja delovanja so (lacanovska) psihoanaliza, politična filozofija, nemški idealizem itd. Kot raziskovalec je zaposlen na Filozofski fakulteti v Ljubljani, vendar je njegova funkcija na tej ustanovi bolj častna, saj nima rednih predavanj. Kot redni profesor predava na »European Graduate School for Media & Communications« (Saas Fee, New York, Dresden), kot gostujoči profesor pa obiskuje pomembne univerze vseh držav sveta. Posebno priljubljenost dosega v ZDA, na Japonskem in v Južni Ameriki.

Žižek je avtor več kot sto izvirnih in prevedenih knjig. Velik je tudi nabor tem, ki se jih loteva: od politične apatije sodobnega življenja do šale o možu, ki se boji, da ga bo pojedla kokoš; od etičnega junaštva Keanuja Reevesa v Hitrosti do tega, kako straniščne školjke razkrivajo narodovo dušo.« Bil je učenec in je interpret Jacquesa Lacana, piše pa o fundamentalizmu, ljudski toleranci, politični korektnosti, globalizaciji, subjektivizaciji, človekovih pravicah, Leninu, mitih, Alfredu Hitchcocku itd.