Zlo ali drama svobode
Ob nakupu tega izdelka prejmete 1,25 € EUR za Vaš naslednji nakup.
Registrirajte se in zbirajte točke zvestobe, ki jih lahko unovčite že pri vašem naslednjem nakupu.
Od kod prihaja zlo? Je nekaj nujnega? Prihaja od Boga? Sta njegov izvor kaos in nič pred nastankom sveta, kot nakazujejo kozmogonski miti?
Je narava lahko zla? Ali je zlo civilizacija, družba, mehanizmi, s katerimi krotimo naravo? Je zlo, ki nas ogroža iz narave, nekaj drugega od nje?
Je mogoče absolutno zlo? Kako si je sploh mogoče želeti zlo?
Ob nakupu tega izdelka prejmete 1,25 € EUR za Vaš naslednji nakup.
Registrirajte se in zbirajte točke zvestobe, ki jih lahko unovčite že pri vašem naslednjem nakupu.
Ob nakupu tega izdelka prejmete 1,25 € EUR za Vaš naslednji nakup.
Registrirajte se in zbirajte točke zvestobe, ki jih lahko unovčite že pri vašem naslednjem nakupu.
Vsa ta in mnoga druga vprašanja postavlja v tej knjigi Rüdiger Safranski, ko poskuša tematizirati nemara najtežje vprašanje za človeka: Kaj je zlo? Pri tem mu pomagajo Heziod, Biblija, Sokrat in Platon, Avguštin, Schelling, Schopenhauer, Nietzsche, Kant, markiz de Sade, Carl Schmitt, Max Weber, Hitler, Joseph Conrad, Rousseau, Goethe, Flaubert in mnogi drugi.
In kakšen je odgovor Safranskega?
Vtis je, da enoznačnega, dokončnega odgovora na to vprašanje ni. Ne le zato, ker so pojavne oblike zla lahko zelo različne, temveč zato, ker je zlo, kot ponazarja Jobova zgodba, preveč neznansko za človekovo dojetje. O njem seveda lahko modrujemo, da je manko biti, da je razcep med bitjo in zavestjo ali med najstvom in bitjo in podobno, a njegove uganke tako nismo razrešili.
Safranski nam lahko ponudi nekakšno genealogijo in fenomenologijo zla kot sprva kozmološke in ontološke, nato pa tudi moralne kategorije. Zlo je povezano z mankom biti pri človeku, z izgubo transcendentnega temelja kot trdne opore, ki daje življenju in delovanju v svetu smisel.
Človek je brez te opore prepuščen samemu sebi, torej svoboden. Svoboden tudi za nič in uničevanje, ki je ne le ontološko, temveč predvsem moralno zlo, ki ga brez te svobode ni. Kozmološki in ontološki pratemelj zla sta nemara res kaos in manko biti; a človeška zgodovina zla se – tako Safranski – dogaja kot drama svobode.
Do zadnje strani: z bogom je bolje - Dnevnik, 1. 7. 2021
Teodiceja je filozofska panoga, ki poskuša upravičiti obstoj boga kljub vsemu zlu, krivicam in nesrečam v svetu.
Zasnoval jo je Leibniz v delu Poskus teodiceje o božji dobroti, človekovi svobodi in izvoru zla (1710), toda že veliko pred njim je v antični Grčiji teodicejski tribunal odprl Epikur, ki je bogove odstranil ravno zaradi zla in tegob, ki pestijo svet.
Njegovi argumenti so tile: če bog želi odpraviti zlo, a ga ne more, potem ni vsemogočen in zato tudi ne bog; če bi bog lahko odpravil zlo, a tega noče, potem je sam najhujše zlo – takšno bitje lahko imenujemo, kakor hočemo, a bog to ni; če bog zla niti ne more niti noče odpraviti, tedaj z njim sploh ni kaj početi.
Epikur je bil materialist, atomist, ki je videl v naravi vrvež drobcenih delcev materije, ki se sprijemajo, nato pa iz njihove naključne aglomeracije nastajajo reči in živa bitja.
Potem ko nastanejo, se vse odvija po nujnosti, točneje, slepi nujnosti, ki ne pozna nobenega smisla.
Celoten svetovni red je brez smisla in moralnega pomena. Moralni pomen imajo le življenjske tehnike, s katerimi si človek v svetu brez smisla ustvarja svoj otoček smisla in sreče. Epikurjeva filozofija, pravzaprav kar filozofska smer, epikurejstvo, se je v antiki dobro prijela in se obdržala vse do prihoda krščanstva.
Safranski tudi naslovno sintagmo »zlo ali drama svobode« izpelje iz starozavezne zgodbe o izvirnem grehu (oziroma božje prepovedi, da bi prva človeka jedla z drevesa spoznanja »dobrega in zlega«).
| Založba | LUD Literatura |
|---|---|
| Avtor | Rüdiger Safranski |
| EAN | 9789617017663 |
| Leto izdaje | 2020 |
| Št. strani | 257 |
| Širina | 143 |
| Višina | 256 |
| Globina | 20 |
| Vezava | Trda |
