Zrno od frmntona

Vrača se Tomšičev legendarni roman Zrno od frmntona – nadaljevanje Šavrink in drugi del spominov na Marijo Franca, h kateri je avtor dolga leta prihajal poslušat zgodbe o vaščanih in šavrinkah. Nekega dne ga je, kakor piše avtor v predgovoru, Marija vprašala: Marjan, kaj pa una štorija od pržona? Kdaj bomo pa to napisali?

Pržon pomeni zapor in to je bila Marijina najhujša kalvarija, hujša od desetletja trajajočega romanja v globoko Istro in vračanja v Gračišče ter odhajanja na prodajo v Trst. Kmalu po vojni je Marija spet hodila v spodnjo Istro po jajca in drugo robo; zdaj nič več z oslom, bisagami in plenerjem. Šla je do Zazida, tam sedla na vlak in se odpeljala v Pazin. Po okoliških vaseh je potem nekaj dni odkupovala le tisto, kar se je dalo pretihotapiti preko meje v Trst. Ni pa skrivaj vodila ljudi preko meje. To so delali drugi, predvsem moški. Med njimi je bil tudi njen brat ...

Neke noči so pridivjali v Gračišče družeti in aretirali nekaj domačinov, med njimi Marijo. Večino so kmalu izpustili, nje pa ne, ker ni in ni hotela izdati imen Istranov, ki so čez strogo zastraženo mejo med Jugoslavijo in Cono B tihotapili begunce, večinoma Italijane. Zgodba, ki sledi, predstavlja enega najpomembnejših slovenskih romanov 20. stoletja.

Marjan Tomšič (1939, Rače) je eno osrednjih imen slovenske proze zadnjih desetletij. V njegovem opusu sta zaznavna dva temeljna tokova. V odmevnejšem se ukvarja z Istro, njenim bogatim izročilom in sodobno izkušnjo. V drugem, morda nekoliko manj znanem segmentu njegove proze, imamo opraviti s fantastično satiričnimi prijemi, ki po eni strani segajo v najgloblje predele človekove duše, po drugi pa ostro analizirajo družbeno realnost.