Življenjska izbira

Stari filozofi so govorili, da velike ljubezni ni mogoče prebuditi na ukaz, ni je mogoče načrtovati, zahtevati kot nagrado, kupiti ali prodati. Veliko ljubezen si je treba prislužiti. Ljubezen pride sama kot plod človekovih sanj, bojev in iskanja. Pride takrat, ko jo je človekova duša pripravljena sprejeti, se ji povsem predati, se v njej preroditi, začeti na svet zreti drugače in obrniti novo stran v knjigi svoje usode - ki pa ni le njena usoda.

Duša išče lepoto in izvore navdiha. Duša mora spoznati, katere vrednoste ne umirajo. Potrebuje občutek večnosti in nesmrtnosti. Duša išče tisto sveto in lepoto, ki bi jo lahko tako navdihnila, kot navdihujejo skrivnostne zvezde na nebu. Človek brez svetega, brez lepote, brez večnega in brez neba je resnično osamljen. Duša se mora zavedati, da  ni nič naključnega in da se z njo ne dogaja nič takega, česar ne bi mogla prenesti. Vedeti mora, da je vse, kar se v življenju zgodi, podkrepljeno z znamenjem usode.